Kratkovidnost (miopija) se med otroki po vsem svetu naglo širi in predstavlja resno javnozdravstveno težavo. Ocene kažejo, da ima trenutno kratkovidnost približno vsak tretji otrok, do leta 2050 pa bi se ta delež lahko povzpel na 40 odstotkov. Ta porast je tesno povezan z večjo uporabo zaslonov, krajšim časom, preživetim na prostem, ter intenzivnimi izobraževalnimi pritiski, zlasti v urbanih okoljih. Pomembno je zavedanje, da kratkovidnost ne vpliva zgolj na otrokovo trenutno ostrino vida, temveč povečuje tudi tveganje za resne očesne bolezni v kasnejšem življenju, kot so degenerativne spremembe na mrežnici, glavkom ter prezgodnja siva mrena.

1. Zakaj narašča pogostost kratkovidnosti pri otrocih?

1.1 Biološki mehanizmi podaljševanja zrkla

Kratkovidnost nastane, ko se zrklo v vzdolžni (aksialni) smeri preveč podaljša ali pa je lomna moč očesa premočna, zaradi česar se svetlobni žarki zberejo pred mrežnico namesto nanjo. Pri otrocih se zrklo še vedno oblikuje, zato ga lahko na razvoj močno vplivajo zunanji dejavniki, med katerimi izstopajo:

• Dolgotrajno delo na blizu: Dolge ure branja ali uporabe računalnikov in tablic obremenjujejo ciliarno mišico in spreminjajo biomehanske signale v očesu, ki uravnavajo rast zrkla.
• Pomanjkanje sončne svetlobe: Naravna svetloba pomaga sprožati sproščanje retinalnega dopamina, ki zavira pretirano rast očesa. Notranja svetloba, tudi če je relativno močna, ne doseže jakosti sončne svetlobe, kar pomeni, da otrok ne prejme dovolj “zaščitnega” učinka.

1.2 Okoljski in vedenjski dejavniki

• Zasloni in digitalne naprave: Vsaka dodatna ura zaslonskega časa dnevno lahko opazno dvigne tveganje za razvoj kratkovidnosti. Ob tem prihaja še do manj pogostega mežikanja, kar negativno vpliva na očesno površino in dodatno utrudi otrokove oči.
• Urbanizacija: Otroci v mestih pogosteje prebivajo v zaprtih prostorih, so deležni intenzivnih šolskih programov in imajo omejen dostop do narave. Vse to prispeva k daljšemu delu na blizu in krajšemu času, preživetemu na prostem.
• Izobraževalni pritiski: Zlasti v delih Vzhodne Azije (npr. na Kitajskem, Japonskem in v Južni Koreji) je kratkovidnost pri otrocih dosegla izjemno visoke ravni, saj že zelo zgodaj začnejo hoditi v šolo in se intenzivno učijo, kar pomeni še več bližinskega dela.

2. Posledice in tveganja za zdravje oči

Kratkovidnost ni zgolj refrakcijska motnja, temveč tudi dejavnik tveganja za kasnejše zaplete:

• Miopična makulopatija (degenerativne spremembe na mrežnici): Večje dioptrije povečujejo verjetnost za okvare osrednjega dela mrežnice, kar lahko vodi v trajno poslabšan vid.
• Odstop mrežnice: Z vsakim dioptrom več je večja tudi možnost, da pride do razpoka ali odstopa mrežnice, ki lahko resno ogrozi vid.
• Glavkom: Tveganje za visok očesni tlak in poškodbo vidnega živca je pri močno kratkovidnih ljudeh večje.
• Prezgodnja siva mrena: Pogostejši pojav katarakte, ki se lahko razvije prej kot pri osebah brez kratkovidnosti.

Zato se zgodnje odkrivanje in učinkovito upočasnitev napredovanja kratkovidnosti uvrščata med prednostne cilje za ohranjanje zdravja oči pri otrocih.

3. Dokazano učinkovite strategije obvladovanja kratkovidnosti

3.1 Več časa na prostem

Raziskave kažejo, da že dodatnih 60–80 minut na dan, preživetih na prostem, lahko upočasni ali zmanjša verjetnost razvoja kratkovidnosti za pomemben odstotek. Nekatere šole v Singapurju in na Tajvanu so uvedle “zunanje učilnice”, v katerih otroci dnevno preživijo vsaj 90 minut na prostem, kar se je izkazalo za zelo učinkovito.

Praktični nasveti za starše:

• Spodbujajte otroke k igranju in gibanju na prostem vsak dan, pri čemer naj bo minimalni cilj vsaj 1–2 uri aktivnosti na svežem zraku.
• Vnesite več svetlobe v vsakdan: pri načrtovanju popoldanskih dejavnosti in vikendov poskrbite za obilico naravne dnevne svetlobe.

3.2 Omejevanje in pravilno upravljanje zaslonskega časa

Ker dolgotrajno bližinsko delo obremenjuje otroško oko, je ključno:

• Pravilo 20-20-20: Vsakih 20 minut naj otrok za 20 sekund pogleda predmet ali točko, oddaljeno vsaj 6 metrov, kar sprosti ciliarno mišico.
• Urejena delovna postaja: Poskrbite, da bo zaslon oddaljen vsaj za dolžino otrokove podlakti. Pomembna je tudi pravilna višina sedenja ter dobra osvetlitev prostora.
• Časovna omejitev: Pri mlajših otrocih naj se prosti (zabavni) zaslonski čas čim bolj zmanjša, pri šolarjih pa naj ne presega 1–2 ur dnevno, če je le mogoče. Delo za šolo pri tem ni vključeno, vendar se kljub temu priporoča redne premore med učenjem.

3.3 Ustrezna očalna in kontaktna korekcija

• Defokusirna stekla (“myopia control lenses”): Posebno oblikovana stekla, ki na obrobnem delu vidnega polja ustvarijo zamegljenost, dokazano upočasnjujejo podaljševanje zrkla tudi do 50 odstotkov.
• Kontaktne leče za nadzor kratkovidnosti: Dnevne enkratne kontaktne leče z večfokalno optiko ali ortokeratološke leče (nočne, ki preoblikujejo roženico) se vse pogosteje uporabljajo za zaviranje napredovanja dioptrije.

3.3.1 Stekla Stellest – idealna pomoč pri otroški kratkovidnosti

Kratkovidnost je pri otrocih vse bolj razširjena in lahko vodi v resnejše težave z vidom v odrasli dobi. Stekla Essilor Stellest so odlična rešitev za otroke s kratkovidnostjo, saj ne izboljšujejo le vida, ampak tudi pomagajo upočasniti napredovanje te motnje vida.
Kako delujejo stekla Stellest? Natančen način delovanja je nekoliko tehničen, v osnovi pa spremenijo način, kako svetloba doseže mrežnico. To upočasni rast zrkla, povezano z razvojem kratkovidnosti.

Z uporabo stekel Stellest je zato mogoče pomembno pripomoči k temu, da bo vaš otrok čim bolj zdrav vid ohranil tudi v prihodnosti oziroma da bo povišanje dioptrije čim manjše.
Poskrbite za vid svojih otrok z najnaprednejšimi rešitvami na trgu! Naročite otroka na pregled kar prek spleta.

3.4 Farmakološka pomoč: nizkoodmerni atropin

Uporaba kapljic z nizko koncentracijo atropina (0,01–0,05 %) je ob redni vsakodnevni uporabi pri otrocih pokazala znatno upočasnitev aksialne rasti zrkla, in sicer do 60–70 odstotkov. Stranski učinki, kot sta občutljivost na svetlobo ali zamegljen vid, so pri teh nizkih odmerkih večinoma blagi in prehodni.

4. Regionalni ukrepi in javnozdravstvena priporočila

4.1 Vzhodna Azija: primer množičnih reform

Na Kitajskem, kjer je kratkovidnih že okoli 80 % najstnikov, so sprejeli naslednje ukrepe:

• Dnevno obvezno najmanj dve uri zunanjih aktivnosti v šolah.
• Zmanjšanje domačih nalog in omejitve za uporabo zaslonov izven šolskega programa.
• Redni oftalmološki pregledi vsakih šest mesecev.

Ti ukrepi so v nekaterih velikih mestih stabilizirali ali celo nekoliko znižali stopnjo kratkovidnosti, ostajajo pa izzivi pri dostopnosti zdravstvene oskrbe v ruralnih predelih.

4.2 Splošne smernice

Velika mednarodna strokovna združenja za oftalmologijo in optometrijo priporočajo:

• Za otroke, mlajše od dveh let, naj se zaslonski čas čim bolj prepreči ali omeji.
• Pri predšolskih otrocih (2–5 let) naj prostočasna uporaba zaslonov ne preseže ene ure na dan.
• Za vse otroke se priporoča prvi očesni pregled okrog 3. leta in nato vsakoletno kontrolo, še posebej če je prisotna družinska nagnjenost h kratkovidnosti.

5. Pomembnost rednega spremljanja otrokovega vida

• Znaki za alarm: Pogosto mežikanje, mežikanje ali škiljenje pri pogledu na daljavo, glavoboli, približevanje k tabli v šoli, televiziji ali knjigi.
• Prilagoditev dioptrije: Če otrok nosi očala s prenizko dioptrijo, to lahko, v nasprotju z razširjenim prepričanjem, celo pospeši rast kratkovidnosti.
• Celostna obravnava: Oftalmolog ali optometrist lahko glede na izvid in hitrost napredovanja dioptrije priporoči individualno kombinacijo ukrepov (posebna stekla, kontaktne leče, atropin, aktivnosti na prostem itd.).

Zaključek

Kratkovidnost med otroki postaja vse bolj razširjena, a hkrati obstaja več učinkovitih načinov za njeno obvladovanje in upočasnitev. Ključni elementi uspeha so:

• Dovolj zunanjih aktivnosti: Vsaj 1–2 uri na dan na prostem ali v naravi.
• Omejitev pretiranega bližinskega dela: Redni premori, pravilna razdalja do zaslona ali knjige ter dobra osvetlitev.
• Ustrezna očalna ali lečna korekcija: Redni pregledi in prilagajanje dioptrije, po potrebi uporaba posebnih stekel ali kontaktnih leč za nadzor kratkovidnosti.
• Farmakološko zdravljenje z nizkoodmernim atropinom: Zdravniško nadzorovana terapija, ki se je izkazala kot uspešna pri preprečevanju hitrega poslabšanja.
• Redno spremljanje: Pozorni bodite na spremembe v otrokovem vidu in se pravočasno posvetujte z očesnim strokovnjakom.

Čeprav imajo lahko geni pri razvoju kratkovidnosti pomembno vlogo, so ravno vplivi sodobnega življenjskega sloga – med drugim pretirana uporaba digitalnih naprav, manj aktivnega preživljanja prostega časa na prostem in intenzivni izobraževalni pritiski – tisti, ki jih lahko z ustreznimi ukrepi omejimo. S celostnim pristopom, podporo družine in sodelovanjem z oftalmologi lahko že v otroštvu bistveno pripomoremo k zdravemu razvoju vida in zmanjšamo tveganje za resne očesne zaplete v prihodnosti.